sobota, 10. december 2011

Čas za darile

Ne, race nismo pojedli za Martinovo. Raca je utrujena in tako pridna, da se ji pisat prav nič ne ljubi.
Vseeno vam moram povedati kam je šel en velik del mojega časa, ki ga za ta namen ni nikoli škoda.

Horjulski portreti – koledar 2012
zig_koledar_ZH_2012_1 (Small) zig_koledar_ZH_2012_6 (Small)

Panika in Ketna – majice
majica_ZH_zenska (Small) 

sketne_z_close (Small)

Srčka horjulčka – bombažna vrečka
vrecka_promo (Small)

 

V imenu vseh kosmatih, ki dom čakajo v Zavetišču Horjul, HVALA.
 devet
17450396

sreda, 06. julij 2011

Julijsko spomladansko čiščenje

Človek rutine sem. V vsakdanu. Zjutraj se mi zmeša, če moram pod tuš, preden umijem zobe, ubije me, če bi morala majico obesiti z dvema različnima kljukicama (v ta namen so zdaj VSE popolnoma enake), v hladilniku stvari cel čas prekladam po svoje in v pomivalni stroj zlagam iste stvari na isto mesto in če se nam pridruži nova kastrola rabim nešteto pranj, da ji določim mesto… Kakorkoli obračam, pri delu ne naletim na ravne tire in predvidevam, da je to del rutine.

Še vedno se stvari lotevam vixijasto, dvojčkasto, na dih. Po pol leta me še vedno jezi, da sem videla svojo risbo na nekih lesenih okvirjih za ogledala, ne samo risbo, kar celo glavo bloga. Ne samo bloga, tudi Etsija in isti motiv sem imela na vseh svojih nalepkah, in karticah, ki sem jih prilagala v pakete. Narisala sem mačjo glavico, jo določila za svoj prepoznavni znak in podjetna “ustvarjalka” je vse skupaj z rožami vred prerisala (večkrat) in prodala kot svoj izdelek. Moj prekleti avtorski avatar.

ava1 header copy

Tole me sicer ne bo nehalo nikoli motiti in nikoli se ne bom strinjala, da je bolje “iti naprej”, “nadgraditi”, “pustiti patetične zgube v svojem svetu”, “razvijati nove ideje” samo zaradi tega, ker ti sproti pokradejo kar narediš. Vse to je prav a le ker si to želiš, ne ker si prisiljen v to. Kokakola bi mi stožila gate z riti, če bi začela sama polnit šabeso v njihove flaške z njihovim logotipom, nikakor ne bi rekli ah, čas je da si mi naredimo drug znak. Njihov, da je zaščiten? Moj tudi. Vsak avtorski je.

Kljub vsemu sem svoji “kokakoli” naredila nov gvant. Moj nov mačkon je moj Miži, ki mi ga, upam, ne bo treba menjati spet zato, ker se bo pojavil kje drugje in jaz ne bom imela niti centa od tega, če ne bom sama tako želela. Prenove sem se lotila na hitro in tako temeljito, da sem nahitro zajebala svojo stran, pa se mi zdaj res ne ljubi popravljati galerij, zajebala nekaj na FBju in na svojem računalniku ne morem nalagati fotografij, Etsy štacuna pa je prazna in jaz sploh opazila nisem. In zdaj imam še malo več dela oziroma bo vse skupaj malo obviselo tako kot je.

IMG_7623 (Small)

Tako kot tale ploščica, ki sem jo delala absolutno predolgo, saj ni in ni hotela nastati. Se včasih tako zgodi, pri meni pač pogosteje. Tale pralnica je na voljo, z napisom po želji.

sreda, 15. junij 2011

Kaj boli, koliko in kako dolgo?

Že od začetka sem vedela, da ne bom preveč dobra blogerka, ker:

a) Se mi ne da.

b) Imam v resnici na momente čisto premalo časa.

c) Bloga ne jemljem kot obveznost do “svojih” bralcev in nikoli se nisem naučila “rožic sadit in meda cedit” v privatnem življenju, da bi ugajala. Verjetno zato, ker je neprestano sajenje rož in precejanje medu služba in vem, da nima nobene zveze z resničnim življenjem.

d) Najraje pišem, kadar sem jezna ali žalostna in tudi če se odločim, da bo blog “kreativen” slej ko prej postane osebno izpoveden, družbeno kritičen in vsesplošno pljuvajoč.

 

Sem naletela na Desino kolumno v Oni. Smejmo se, pravi. Obožujem jo in vse je res kar je napisala, samo nasmeh je bolj grenak. Še vedno trdim, da je humor tisto, kar nam pomaga preživeti, a moj je vedno bolj črn, obešenjaški, vedno bolj ciničen in trpek. Ni prav, nič več ni prav in pri čemerkoli manj kot pri življenju bi že zdavnaj obupala in rekla, da naj gre pač v marjetice vse skupaj. Največja ironija je, da od nekdaj nič ni prav, le da tega nisem vedela in groza me je, česa vsega še ne vem.

 

Bolečina je del življenja, krutost to ne bi smela biti. Neumnost je del življenja, brezbrižnost ne bi smela biti. Čas je relativen, dejstva to ne bi smela biti.

 

Zakaj, od kod in kam, gre človek sam?

Se žarkoplavutarice tudi kdaj vprašajo, kam gredo?

241704_10150210180561827_107731331826_6991767_2994240_o

četrtek, 05. maj 2011

Abak in igra

Abak (tudi abakus) je enostavno mehansko računalo. Beseda izhaja iz perzijske besede za gladko peskovno površino. Abak so verjetno iznašli Babilonci okrog leta 2400 pr. n. št.

Igra je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev.



ponedeljek, 02. maj 2011

Regrat

Navadni regrat (Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.



petek, 08. april 2011

Freakasso

Vse lepo vabim na dobrodelne licitacije ročnih del na portal Mojpes.net. Licitacije trajajo do 20. aprila in celoten izkupiček gre za varovance zavetišča Horjul. Glede na letošnje valentinove licitacije, ki so bile fantastične ravno zato, ker je sodelovalo kup ustvarjalk, sem prepričana, da bi tole lahko bil dobrodelnispletni art market recimo.

Takole vas vixi skupaj z zavetiščem Horjul vabi na dražbo (klik na sliko vas pelje na pravila in čvek za licitacije:

Vsem zainteresiranim sporočam, da je vixi dvojček po znamenju in včasih malo izgine in spet pride. Kot Ljubljanica. Drugače je vixi cel čas tukaj, na FB-ju še kdaj kaj kvakne in cel čas nekaj dela. Res no, samo ko se zdi vsega preveč, dam lonec na glavo al glavo v pesek al kako se že temu reče. Termoforčki so malo na stranskem tiru, glavna lokomotiva trenutno je zavetišče Horjul, prva dva vagona pa sta bolj DTP-jevsko ilustratorska. Predvsem se v službi veliko dogaja in potem je energija na minimumu, že ko se peljem domov. Nisem več 20…

 

Aja, a veste, da dajemo ozadja za namizje? Namizni koledar pa to, tak, zastonj? Vsak mesec nov! Aja, a veste, da so tud za iPhone?

 

Ko bom velika, bo tole moj dream job.

torek, 15. marec 2011

četrtek, 17. februar 2011

Oh…

A februar je že?! O moj bog! In to čez polovico je že? Kam pa je šel en mesec in pol? Vsak čas bo konec meseca in jaz imam še kup stvari za naresti do konca meseca…

 

Oh… jaz bi pa lahko do konca maja, najmanj, kar spala…