četrtek, 23. december 2010

Božič, a le globoko v srcu.

Že par let težko pišem za božič. In že par let razmišljam podobno v tem času. Komaj čakam da bo konec. Konec zvončkljanja, konec nakupovanja, konec laganja v večini voščil. Predvsem, da bo konec službenih tik pred zdajci naročil, ker letos pa res, RES nas je presenetilo novo leto, saj ti pa to res znaš/zmoreš/sčaraš.

Božič je bil vedno samo dan, ko je končno familija imela čas, tisti vsaj en večer. Ni bil Jezusov rojstni dan, ampak pregrešno dobra hrana in topla družba. Stare zgodbe in smeh. Advent je bil čas kreativnosti in ustvarjanja in ni bil časovnica do božiča.

 

Nekaj let že ne prižigam adventnih svečk. Zame so izgubile pomen s tistim adventom, ko sem namesto prve adventne, prižgala prvo svečko tebi v spomin.

Kako težko je verjeti v stvari, ki ne dajejo utehe. Koliko lažje bi bilo zamišljati si te na oblaku ali v nebesih ali kaj pa vem v kateri pravljici. No morda še težje, saj vem, da te v nebesa ne bi spustili, vsaj Knjiga zahteva kup vstopnin, na katere ti ne bi nikoli pristal. Tudi ta z oblakom je za lase privlečena, oblak je vendar le gosta megla, ti pa si bil mogočen človek in na drobnih delcih vodika in drobtinicah smeti pač ne bi mogel sedeti. Brez veze je vem, ker nikamor ne greš in zame boš tu, dokler bom dihala jaz. Še vedno te imam tako zelo rada.

Spet bom sedela, vesela, da nas je vsaj pet. V očeh bo, spet, tisti znani ščemet, ki se pretaka med solznim kanalom in grlom, tisti trenutek ko oči pordečijo, se malce navlažijo, a vseeno z vso muko uspeš preprečiti solzi, da se utrga s spodnje veke. Ves čas bom slišala tvoj glas, ki bo že nevem katerič pripovedoval zgodbo o domačiji, o rožnkrancu od stare mame, tisto, ko je na mizi čakala večerja, ona pa je vztrajala na molitvi pred jedjo in kroglic ni hotelo biti konca. Vsako novo ki jo je zagrabila si upal da je zadnja, pa je vsakič znova začela Oooo Marija milosti polna… Zdelo se ti je da je šla okoli vsaj trikrat. Včasih sem stara samo nekaj let in ti mi v delavnici, med žvižganjem, potrpežljivo razlagaš za vsako orodje kaj je in za kaj se uporablja. Prekleto! Čisto premalokrat v življenju sem ti rekla hvala. Kaj pa če te pokličem in ti to še enkrat povem? Tvoja številka je še vedno na sim kartici. Za vsak slučaj, kaj pa če so vsa mambo đambo jajca resnična. Umrem, pridem tja kjer si ti in nimam številke, da bi te poklicala. Vidiš, vse je za nekaj dobro.

Žarek sonca na blazini,
kamni v potoku
in dežne kaplje - srebrni cekini.

Topla dlan in kotiček nasmeha,
ptičica drobna, ki peti ne neha.

Koruzni žganci zlati,
ljuba postava pred vrati,
kozarec vina - Terana,
jutranja rosa - mana.

Otroška ročica v tvoji veliki,
slikanje, petje, komarjevi piki.
Vse male stvari, pisan mozaik.
Vse to si ti, to je tvoj lik.
Te male stvari in drobne rime,
ki kakor nežne balerine,
vežejo trenutke
v lepe spomine.

Vesna za dedka, 1999

Saj nisem žalostna veš, solz se sicer ne trudim zadržati na veki, a nisem žalostna. Prej sva se videla vedno redkeje, zdaj si cel čas tu nekje naokrog.

 

*Christmas Lights*

 

Za praznike si želim sebično obdržati božič zase, takšen kot je v resnici. S siničkami ki se gugajo na brezovih hranilnicah, z ogromno snega, s toploto gorečih drv. Poskusite imeti svojega, brez vpliva komrcialnega vzdušja, kakšen naj bi bil. Naj bo miren, naj vam bo toplo, bodite siti in pomislite tudi na tiste, ki imajo takšnega samo v srcu na ven jih pa zebe.

12 komentarjev:

ankh pravi ...

Tudi jaz imam številko še vedno shranjeno na SIM kartici.

Zofija pravi ...

:objem:

Brnistra pravi ...

Pravkar sem prebrala tvojo objavo. Pri nas doma so tudi vsi prazniki žalostni in vsako leto nas je manj. Letos smo ostale samo dve in od teh dveh sem jaz tista bolj pozitivna. Draga Kreativna raca, nikar ne dopusti žalosti čez vrata za praznike. Razmisli kako srečna si lahko, da imaš še toliko ljudi okrog sebe. Vzami kuharsko knjigo in napolni hišo z vonjem po praznikih. Prižgi svečke in se vsedi za mizo z ljubljenimi osebami. Vklopi nasmešek, saj bo tako lažje vsem okrog.
(Nič vsiljivega, samo iz lastnih izkušenj ali želj ti želim pomagati, saj bi tako želela da stori tudi tista moja druga polovica pri nas doma.)

vesna pravi ...

tudi moj objem zate

VIXI pravi ...

Hvala punce.

Nisem žalostna, ker dedku res ne bi bilo všeč, če bi bila žalostna zaradi njega. Me pa v tem času oplazi otožnost, to bi razumel :)
Na žalost sovpada ravno s tem časom. Bolj kot to me jezi in skrbi vdor vsega preveč, napadajo me filmi, reklame, trgovski centri. Naj bi dišalo po piškotih, naj bi gorele lučke, naj bi... Stepford?

Božič zame pomeni nekaj drugega in trudim se da mi ga vsiljivo okolje ne bi vzelo in pogovori z dedkom pri tem pomagajo :)

gordy pravi ...

Vesna... samo miru ti želim.. tistega, v tebi... Tistega miru, ki je neskončen. Tistega miru, ki je Ljubezen!

Creatissimo pravi ...

Notranji mir in toplino ti želim, draga Vixi. Zame je božič poslušanje notranjega glasu, in mislim, da sva si v tem podobni... Vse dobro!

Anonimni pravi ...

:*
Anita

Pullga pravi ...

Draga Vixi, vse dobro in mir. Nam pomaga, da dejansko ignoriramo TV in nakupovalne centre, uporabljamo internetne trgovine... včasih je fino, da potegnemo samo tisto kar na paše, da tehnika, modernizacija končno deluje v našo smer. Jah vem, zdi se, kot da živim v pararelnem svetu,... za praznike to paše. In sedaj vem, zakaj imam shranjene številke na SIM kartici... hvala vsem.

Jana pravi ...

Praznični čas, ki ga preživimo z družino; čas, ko še posebej pogrešamo tiste, ki niso več z nami. Težko je in na žalost ne bo lažje. Lahko pa preživeti skupni trenutki za vedno ostanejo v nas. Spominjaj se dedka in praznuj njegovo življenje in vse kar ti je nudil. En velik objem in vse najlepše v prihajajočem letu.

matilda pravi ...

Vixi, saj veš, da vsak obstaja, dokler se ga ne pozabi. Očitno imaš zelo dobro družbo;) !!

iris pravi ...

vesna, tako ganljivo si napisala, da sem skoraj zajokala.
res so prazniki tisti, ki nas v bistvu razžalostijo ob pomisli na tiste, ki jih ni.
lanski božič sem prejokala, letos je bilo malce boljše, ker sem si želela, da ne bi imela več takega.
sem pa namestko k polnočnici, šla k zelo bolni sestrični in smo tam skupaj pokramljali, se poskušali poveselit, ampak bolečina v srcu je bila močnejša - mislim, da je bil to njen zadnji božič .....
in spet si želim, da bo naslednji boljši .....