četrtek, 09. september 2010

September je.

 

Od vseh mesecev, ki jih ne maram je verjetno september na prvem mestu. Še najlažje prenesem oktober, od teh ki jih ne maram. Sploh v resnici maram samo štiri mesece v letu in starejša ko sem, bolj sitna postajam ostalih osem mesecev. V bistvu devet, zadnja leta, ker avgust že dolgo ni več to kar je bil. In jaz tudi ne.

 

Na živce mi grejo verižna pisma, hladni dnevi, sušenje las, rušenje rutine in babje čenče. A sem omenila babje čenče?

ZH_s-k_zmote_large

 

Z mojega “rada imam” spiska se usuvajo alineje kot jesensko listje z dreves. Pristajajo na trohnečem kompostniku “sovražim”, ki pa z leti ne ostaja enak, saj veste, zaradi mikro organizmov in procesa gnitja, ampak kup raste in zamoril bo vse zeleno in živo.

 

Na živce mi gre neodgovornost. Brezbrižnost. Klientelizem. Egoizem. Ekstremizem. Heroizem. Idiotizem.

(klik na prvo ali drugo stran letaka odpre pdf, primeren za branje, printanje ali tisk)

letak A5_oznacevanjeletak A5_s_k 

 

Nisem navdušena nad lažmi in kar se le da malo lažem drugim. Včasih se zlažem sama sebi, npr. da je vse za nekaj dobro, da bo vse še v redu, da je jutri nov dan, da je življenje lepo… Te krasne laži sem pobrala od drugih, pa iz knjig in pregovorov. Nimam pojma za kaj je dobro, nič ne bo v redu samo od sebe, VSAK kurčev dan je NOV dan in življenje ni lepo. So lepi trenutki, a močno dvomim, da jih je v povprečnem življenju res več kot za 168 ur (en teden), pa še to samo če seštejem vse dobre multiple orgazme in ves pokonzumiran luštrek v srednji šoli.

Dovolila si bom popolno togoto, ko novi risarski marker (naročen z vso pripadajočo opremo, rezervno konico in rezervno tinto ter 50 posebnimi listi za markerje) ne bo izpolnil pričakovanj. Vem, da ne bo izpolnil pričakovanj, za vse tisto kar ne znam namreč naročim dobro opremo. Ploščice še vedno delam z rezilom za pico, na kuhinjski deski, z leseno špilo za klobase (eno leto staro) in jih barvam s 15 let starimi Pelikanovimi vodenkami. Ponavadi z malo odcvetelimi čopiči. Svinčnike, radirko in šilček imam pa vrhunske… Tudi grafično tablico bom slej ko prej imela doma in to ne čisto najcenejšo. V resnici slabo rišem in neskončno listanje blogov mojstrov ilustracije nič ne pomaga pri tem. Luštrek najbrž tudi ne, če ne bi dobro risala že v srednji šoli.

 

 

 

Pa še september je.

4 komentarji:

Klavdija pravi ...

Drek, če tud luštrek ne pomaga :P, da bi vrjela u laži...tuje al pa une lastne.Hvala unmutmgor da se na tvojih izdelkih ne pozna (ne)priljubljenost letnega časa......ne glede na datum nastanka, so zmeraj enostavno popolni!
Logo mi je pa sploh nadvse všeč!

Tika pravi ...

Veš, vsakega, ki ustvarja prime takšno razpoloženje. Problem je, ker se tista slika, ki jo imamo v glavi ne ujema z tistim na listu. Tudi tak genij kot je Leonardo da Vinci je imel podobne probleme.
Mene je to že velikokrat zgrabilo. Takrat moraš malo predahnit in odklopit. Ko boš gledala stvari za nazaj, z malo distance, boš lahko rekla "Saj sem fajn naredila, saj ni slabo"
Ne vem, če je to kakšna tolažba, vsi (oziroma tisti, ki priznamo) imamo podobne probleme.

Jutri bo SONČEK!

Mišolovka pravi ...

Ja tile čopiči. Ko misliš, da imaš najtanjšega, je še ta predebeli :/

Jaz pa obožujem jesen... zato bom sedaj naredila piko. :P
Lepo bodi.

matilda pravi ...

Kakorkoli že se počutiš in čutiš, logo je nadvse lep. Hmmm, morda pa pomaga to tvoje nepočutje...saj veš, trpeče duše so dosti bolj poetične. No, vsekakor ti želim vmes tudi kakšen čisto preprosto bedast dan, ko te bo oblila neznanska sreča in zadovoljstvo (čeprav ne boš natančno vedela zakaj in ne bo nobenega pravega razloga).