petek, 03. oktober 2008

Vsak dan ima nekdo rojstni dan

Na rojstne dneve pozabljam. Nalašč, podzavestno ali zato ker številk ne obdržim v glavi veliko in ne dolgo časa. Na rojstni dan ne pozabim, če me Mojcej povabi na izlet za svoj rojstni dan naprimer. In ker Mojcej ni hotela nič, sem ji naredila nič, virtualno darilo, torej nič. Mojcej ima zato svojo stran mojcej.webs.com No ja, pa en čisto majhen štempeljček z njenim imenom, da se bo lahko podpisala na vse kar bo naredila. Čestitka je bila šlampasta, zato, da jo bo lahko mirne vesti vrgla stran. Pa je Mojcej samo primer. Rojstni dnevi mi enostavno ne pomenijo več veliko zato tudi težko izbiram darila in sem na sploh obremenjena, če me nekdo spomni na rojstni dan. Pa me spomnijo, da lahko vsaj mail pošljem in se delam, kot da sem se spomnila. Ne, v resnici se tudi to ne delam in kar povem, da sem pozabila.


Nekako naporni so bili zadnji tedni in iskreno, sploh ne vem kdaj so minili in kaj se je vmes zgodilo. Zdi se mi kot bi zjutraj vstala in šla zvečer spat, vmes pa bi preteklo le tistih par jutranjih minut ob kavi in cigaretu. Mački so krivi. In barvanje zadnje runde ploščic se je vleklo v nedogled. Mački so krivi. En mora bit kriv. V resnici sem vmes naredila pet čisto dobrih ploščic, oblikovala en logotip in se lotila celo pisanja eksta za denar. Ja, copy, ki je nekomu dovolj všeč, da ga bo plačal. To vse seveda poleg službe, kjer je bilo zadnji čas vse nujno! do včeraj!. Vmes sem crkljala zdaj enega zdaj drugega mačka, jih ločevala, da ni bilo preveč pihanja in renčanja, praznila mačje stranišče, vozila na cepljenje zdaj enega zdaj drugega in predvsem hranila zdaj enega, zdaj drugega. Prava ljudska kuhinja zjutraj - tri skodele, ena junior, dve adult, vsakemu žličko ribjega olja, debelemu še Glicopan zraven, Miciju mleko, onima dvema vodo...

Ampak stvari so se umirile, mačkoni so se spoznali in sprijaznili en z drugim. Življenje se vrača v stari tir in ploščice sem pobarvala, polakirala in jim zavezala trakce.

Manca je 6 mesecev stara punčka. Zdaj najbrž že sedem, ko sem toliko mečkala.
Mačje mesto že dolgo ne rabi več razlage.

Tale bo za Polono, ki poskrbi, da se mucki takole guncajo, namesto, da jih povozi avto.


Ta verzija kopalnice mi je zdaj precej bolj pri srcu kot tiste prve.

Ah, menda bo že kdo, kdaj imel fantka.

7 komentarjev:

bolha pravi ...

Evo, pa sem dočakala novo pošiljko. :) Prekrasne ploščice, tisti oranžko je pa tak frajer, da bi ga kar ukradla.:)Res te je fajn brati.

Lp, Nataša

Avena pravi ...

Rada te berem, res! Tvoje umetnine so pa tako vsekakor vredne ogleda
Prodajaš tudi?

vixi pravi ...

Ja pa je res dolgo trajala tale pošiljka. Malo sem se ustavila, zima bo, pa me samo na kavč vleče. Pa kar nekaj jih imam na zalogo. Saj imam zraven vedno skicirko, ampak potem se nočejo same narest :) Danes sem celo nekaj žico zvijala, pa se mi zdi, da mi nič ne gre :/

Avena hvala.
Vedno se da kaj zmenit po mailu ;)

Bonny pravi ...

Ooooo, fino, da bi se dalo kaj zmenit po mailu! Samo kaj, ko je toliko izbire:)!

Trenutno še vedno pasem oči na mačkastih obeskih na verižicah. Imela, imela, imela:) ...

N. pravi ...

Zelo lepe zadeve :)

A to so tvoje ideje glede ploščic? Nekaj podobnega sem že videla v Skrinji, mogoče celo tvoje (?) :)

vixi pravi ...

Pozdravljena N. Hvala :)
Ideje so moje, seveda ne odkrivam Amerike in marsikatera tematika je že videna, a se trudim, da so motivi kar se da drugačni in popolnoma moji. V skrinji nisi videla mojih ploščic imajo pa podoben program v keramiki in morda kaj spominja na te ploščice.

Maja pravi ...

Hoj! Navdušena sem nad tvojimi izdelki! Mislim, da je Mačje mesto eno izmed najljubših! Super mačkice, ni kaj!!!