nedelja, 07. september 2008

Barvanje

Kar dopust sem si vzela konec prejšnjega tedna. Preživela sem čudovit dan v Dobrni. Sliši se upokojensko in... no tudi je na nek način. Namočila sem se v Kleopatrini kopeli, v kamnitem bazenu, v termalni vodi ki že sama poskrbi za blagodejnost in je ravnoprav topla. Še naslednji dan sem dišala po pačuliju, ylangu, bergamotki. Če sem poštena, dišala sem kot egipčanska grobnica in všeč mi je bilo. Dišeča olja, tišina, tiho pljuskanje vode in stari stari kamni. Vrag, kako zelo pogrešam kopalno kad. Ko bom v fazi postavljanja stopnic v zgornje nadstropje, bom rekla kakšno na račun opremljanja kopalnice in delovne sobe.

Delovne sobice še nimam, zato vse pripomočke znesem na kuhinjsko mizo kar res ni najbolj priročno, ampak barvati se da. Tokrat me je dokončno izučilo, da temno vijolične iz vodenih barvic ne bom izvabila. Fleki, fleki in še enkrat fleki. Absolutno moram ostati pri nežnih barvah, oziroma dokončno priznati poraz tistim barvam, ki s svojo pigmentacijo ne dovolijo enakomernega nanosa. O ja, napis sem poskusila črn, bel, celo rdeč. Noben se ne vidi.
Kopalnica je nastala oranžna, z ne malo problemi. Tudi oranžna se je upirala z vsemi štirimi. Mislim, da sem jo končno vseeno spravila na kolena. Na milnih mehurčkih sem sprobala tudi nove pearl vodenke. Otroška igračka, ki da neverjetno prijazen efekt. Kot pri motorni žagi, kjer se je treba upreti želji, da bi vse razžagal, se je pri teh barvicah treba upireti želji, da bi vse pobarval pearl.
Smisel življenja je sicer zelo nazorno narisan, vseeno se mi je ploščica zdela prazna. Moj je rekel naj dorišem muho. Dorisala sem čebelico in se potem spomnila, da čebela pa res ni vzor lenarjenja. Jin in jang? Ah sranje, morala bi dorisati muho.
Naslednji dve sta mi ljubi, verjetno zaradi baby efekta. Pa ni čisto moj stil, a rozasti odtenki mi vseeno vzbudijo nek nežen, sanjav občutek. Kot velika fanica Sarah Key sem že kot otrok prerisovala njene punčke. Zelo sem si želela, da bi risala v njenem stilu, pa kopiranje stila nikakor ne gre in vedno znova so nastajale čisto druge punčke. Ostala je ljubezen do lesenih plotov in gugalnic, muck, ptičkov in pocinkanih kanglic.
Prijateljstvo psa in mačke bi težko opisala kot roza, vijolično in charteuse zeleno, a najino prijateljstvo je prav teh barv.

Barve pridejo kar same. Že ko rišem motiv se dostikrat vmes rojeva barva, ki jo je treba samo še namešati in upati, da ne bo lisasta. Oranžno rojeni muc še vedno vztraja pri dobrih ljudeh. Jutri ga čaka veterinarski pregled in vsa ostala neprijetna navlaka. In potem išče dom. Dober dom brez izhoda na cesto, s kvalitetno hrano, z ljubečimi rokami in s pogodbo, ki vse to potrjuje.

6 komentarjev:

Nina pravi ...

Bilo je vredno ogleda :) (če že sprašuje).

vixi ti si ena taka umetniška uporniška dobra duša. Piši tale blog še dolgo časa.

Spela pravi ...

Veš kaj...ena izmed toliko pobarvanih ploščic se pa tudi mora malo ponesrečit. Če ne ni zanimivo in če ne se ne bi nič naučila ;) Hehe...

Meni so vse super. Kot sem že tolikokrat napisala...ti si moja inspiracija ;)
Ona pa...Smisel življenja je ležanje na travi...ta še manjka haha.

Mal te morem hecat.

Jaz imam pa zadnje čase z vrtcem toliko dela, da doma potem nekak zmanjka idej doma.

spela pravi ...

Vixi, meni so ploščice spet zelo všeč. Pa sploh ne bi opazila, da so šekaste, če ne bi ti napisala. ;)

vixi pravi ...

Res se ne bi nič naučila, čeprav če se ne bi takole ponesrečilo, bi to pomenilo da že znam :P

Hvala. Se že nove sušijo :D

nataša pravi ...

zelo lepe stvari ustavrjaš =)

Anonimni pravi ...

Hi, very interesting post, greetings from Greece!